Nega kože

Zgradba in tipi kože

Koža je največji človeški organ s površino okrog 1,7m^3 in predstavlja 16% telesne mase. Sodeluje v številnih izjemno pomembnih in raznovrstnih fizioloških procesih, ki so ključni za optimalno delovanje našega telesa. Zagotavlja bariero med notranjostjo telesa in okolico, in sicer preprečuje izhlapevanje vode iz telesa, ščiti pred vdorom snovi iz okolice, sodeluje pri obrambi organizma pred škodljivimi zunanjimi vplivi (kemijskimi, mehanskimi, mikrobiološkimi, ultravijoličnim sevanjem) in uravnavanju telesne temperature. Je največji čutilni organ, ki se odziva na temperaturo, pritisk in bolečino ter deluje kot del imunskega sistema.

Poznavanje lastne kože je ključnega pomena pri izbiri produktov za nego, saj s pravimi produkti dosežemo optimalno stanje kože.

Struktura kože

Njene številne življenjsko pomembne funkcije kot tudi videz so odraz razčlenjevanja in dinamične strukture. Gradijo jo tri strukture in funkcionalno različne plasti: Povrhnjica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subcutis). Pomemben del kože so tudi žleze znojnice in lojnice, lasje oziroma dlake v lasnih mešičkih ter nohtih.

Povrhnjica (Epidermis)

Povrhnjica je najbolj zunanja plast kože in s svojo teksturo, navlaženostjo ter barvo odločilno vpliva na zunanji videz kože. Zdrava koža in privlačen videz sta tako neločljivo povezana s strukturo in delovanjem povrhnjice, kar se ne nazadnje odraža tudi v številnih in raznolikih kozmetičnih izdelkih, namenjenih izboljšanju stanja povrhnjice in s tem videza kože.

Povrhnjica je najtanjša plast kože. Njena povprečna debelina je 0,15 mm in niha po različnih predelih od 0,06 mm na vekah do 0,8 mm na dlaneh in podplatih. Je brez veziva in žil, zato dobiva potrebne  hranilne snovi iz usnjice, plastjo pod povrhnjico. Povrhnjica je sestavljena iz več plasti, glavni gradniki pa so keratinociti. Te celice, ki nastajaj v najbolj notranji bazalni plasti, se pomikajo proti površini kože. Pri tem zorijo in prehajajo skozi celo vrsto sprememb. Ta proces je znan kot keratinizacija.

Plasti povrhnjice:
Bazalna plast

V Bazalni plasti, pravimo tudi zarodna plast. Tukaj iz izvornih celic nastajajo keratinociti, ki so najštevilčnejše celice povrhnjice. Zraven teh celic še nastajajo Langerhansove (celice, ki so odgovorne za zaščito imunskega sistema), Melanocite (celice, ki proizvajajo melanin, ki dajejo pigment naši koži in lasem) in Merklove (celice, ki nam omogočajo čut). Sestavljena je iz:

-Trnasta plast

Trnasta plast je sestavljena iz dveh do šestih slojev celic. Te celice se ne delijo več. Tvorijo keratin, ki je odgovoren za tvorbo zdravih las, dlak in nohtov.

-Zrnata plast

V zrnati plasti se začne keratinizacija. Pomeni, da se celice počasi pomikajo proti površni kože. V tej plasti so celice že dokaj sploščene

-Rožena plast

Rožena plast je najbolj zunanji del povrhnjice. Opredelimo jo kot »mrtvo« oziroma presnovno neaktivno plast kože. Tukaj je sploščenih več kot 20 plasti celic. Odmrle celice se redno luščijo iz kože. V tej plasti se nahajajo tudi pore žlez znojnic.

Usnjica (Dermis)

Pod povrhnjico leži usnjica. Njena debelina se giblje 0,5 mm do 3 mm. Debelina in zgradba usnjice odločilno vplivata na zunanji videz kože.

Usnjica je sestavljena iz vezivnega tkiva, bogato prepojenega s krvnimi in limfnimi žiljem, žlezami in živci.  Najpomembnejša naloga te plasti je proizvodnja kolagena in elastina, ki poskrbita za zdrav videz, čvrsto, prožno in voljno kožo.

Podkožje (Hypodermis)

Pod usnjico je podkožje, ki tudi pomembno prispeva k videzu vaše kože. Daje ji namreč videz napetosti. Podkožje tvorijo skupki, maščobnih celic, ki jih pregrajuje rahlo vezivno tkivo, gosto prepredeno s krvnimi in limfnimi žilami ter živci. Služi nam kot termoizolator, skladišče energije in skladišče vitaminov (A, D, E in K), ščiti notranje organe, pritrjuje kožo na spodaj ležečo mišično tkivo in tako daje telesu obliko.

Tipi kože

Mastna, suha, mešana in občutljiva koža so štirje osnovni tipi kože, kot jih je že v začetku 20. stoletja opredelila Helena Rubinstein. Danes se uveljavljajo celovitejši načini opredelitve tipa kože, kot je na primer sistem razvrščanja po Baumannovi. Temelji na vprašalniku in določa 16 različnih tipov kože na podlagi naslednjih opredelitev:

  • Mastna ali suha
  • Občutljiva ali neobčutljiva
  • Pigmentirana ali nepigmentirana
  • Nagubana ali gladka koža

Glavne značilnosti posameznega tipa so odraz strukturnih in funkcionalnih sprememb kože.

Za idealno kožo je značilna:

Gladka površina brez izrazitih nepravilnostih, enakomerna barva, vidne vendar ne razširjene pore, uravnotežen procesi proizvodnje sebuma, keratinizacije in deskvamacije (luščenje kože), optimalna vsebnost vlage ter odsotnost vidnih znakov fotostaranja.

Mastna koža:

Mastna koža nastane zaradi povečanja izločanja sebuma iz žlez lojnic. (Sebum je snov, ki jo proizvajajo žleze lojnice. Kožo obda z prevleko, jo vlaži in ščiti.) Je pogosta težava tako žensk kot moških, zlasti v obdobju odraščanja zaradi vpliva spolnih hormonov. Lahko je izraženo v blagi obliki, velikokrat pa vodi do nastanka aken. Za mastno kožo so značilni sijaj ter razširjenje pore, zlasti na čelu, nosu in bradi. Na zmanjšanje mastenja kože lahko vplivamo z zmanjšanjem stresa in z zdravo prehrano.

Odvečni sebum odstranjujemo z rednim umivanjem z blagimi milim ki kože ne dražijo. Za čiščenje izrazito mastne kože lahko uporabljamo gele in raztopine, ki vsebujejo blaga luščila (ta luščijo poroženelo plast povrhnjice in tako preprečujemo nastanek aken) ter protimikrobna sredstva. Za nego ne uporabljamo mastnih krem in mazil, zlasti če je koža tudi aknasta. Izdelki za nego mastne kože pogosto vsebujejo sestavine, ki absorbirajo odvečne maščobe na površini kože.

Suha koža:

Za suho kožo je značilno pomanjkanje vode v roženi plasti zaradi zmanjšane vsebnosti naravnega vlažilnega dejavnika ali spremembe maščobne sestave. Zaradi zmanjšanja zmožnosti zadrževanje vode se poveča izhlapevanje in posledično se pojavi sušenje kože.

Optimalna vsebnost vode v roženi plasti je 13 do 20 %. V kolikor je manj vode prihaja do nenormalnega luščenja kože, ki je vidno kot bele luske in razpoke. Te so eni izmed razpoznavnih znakov suhe kože. Med drugim koža izgubi sijaj in je manj voljna. Na otip je hrapava in groba, njena površina pa je neenakomerna. Prisotni so neugodni občutki suhosti, nelagodja in srbečice.

Pred suho kožo se zaščitimo z dovolj velikim vnosom vode v telo in se ne izpostavljamo neugodnim okoljskim razmeram, kot so nizke temperature, nizka vlažnost v zraku, veter, onesnažen zrak in klimatske naprave. Težave s suho kožo so bolj izrazite v jeseni in pozimi, stanje pa se še naprej poslabša zaradi nošenja grobih oblačil, zlasti na področjih z malim številom žlez lojnic, kot so roke, noge in trup. Lastne roke lahko poškodujemo z prepogostim umivanjem rok, zlasti z vročo vodo ter pretirane uporabe neustreznih in številnih kozmetičnih izdelkov za čiščenje.

Suha koža je zelo pogost pojav, ki se odraža tudi v široki paleti kozmetičnih izdelkov za vlaženje kože, ki najpogosteje vsebujejo vlažila, emoliente in okluzive. Vlažila zagotavljajo ustrezno vlažnost kože z vezavo vode zaradi česa rožena plast rahlo nabrekne, kar daje videz bolj gladke kože. Kot vlažila v kozmetiki najpogosteje uporabljajo glicerol. Okluzivi (lanolin) tvorijo zaščito na povrhnjici proti izgubljanju vode. Z emolienti, kot so rastlinska masla in olja pa nadomeščamo medcelično maščobo, pri čemer koža postane mehka in gladka.

Mešana koža:

O mešani koži govorimo, ko ima posameznik istočasno mastno in suho kožo. Pogosto je koža mastna na čelu in nosu med tem, ko imajo drugi deli obraza suho kožo.

Občutljiva koža

Za občutljivo kožo je značilna povečana občutljivost po uporabi kozmetičnih izdelkov in izpostavitvi okolju (mrzli vodi, soncu, vetru, temperaturnim nihanjem. Stanje poslabša stres, začinjene jedi, vroča hrana in pijača ter alkohol. Občutljiva koža se kaže kot občutek neugodja in zategovanja, rdečica ali celo boleča koža. Možen je pojav kratkotrajnega povišanja luščenja kože, kar pa je zelo redko.

Kljub temu, da občutljiva koža ne kaže kliničnih znakov, je dandanes zdravstveno sprejeto stanje kože. Natančnega vzroka za pojav občutljive kože ne poznamo, zagotovo pa je posledica zmanjšanje sposobnosti zadrževanja vlage v koži s strani rožene plasti. Vzroka zato sta porušena sestava medcelične maščobe ali pretiran odziv živčnega sistema.

Dejstvo: Danes strmo narašča število posameznikov, ki trdijo, da imajo občutljivo kožo. V razvitem svetu naj bi po številnih raziskavah imelo velika večina žensk občutljivo kožo in več kot polovica moških.

Obstajajo različne opredelitve občutljive kože. Načeloma razlikujemo med tremi tipi: za tip 1 je značilna okrnjena zmožnost zadrževanja vode, za tip 2 normalno zadrževanje vode z izraženimi vnetnimi spremembami, medtem ko za tip 3 je značilno normalno zadrževanje vode in je brez spremljajočih vnetnih sprememb. Za vse te tipe zlasti za tip 2 in tip 3 je značilna hiperobčutljivost, ki je povezana z večjo gostoto živčnih vlaken v povrhnjici.

Kozmetična industrija namenja, veliko pozornosti razvoju in preizkušanju izdelkov za občutljivo kožo. Posamezniki z občutljivo kožo se izogibajo določenih kozmetičnih izdelkov ali znamk, da omejijo uporabo na ozek nabor izdelkov, ki jim ne povzročajo nevšečnosti. Nega občutljive kože je torej zahtevna. Izbrati izdelke, ki posamezniku ustrezajo, pa izziv. V veliko pomoč so nam lahko podatki o sestavinah kozmetičnih izdelkov.

Zrela koža

Znake staranja razumljivo naprej opazimo na koži, saj je prva stvar s katero se predstavljamo svetu. Postarana koža je na izgled groba, suha, bleda, ohlapna in nagubana, pojavljajo se lahko pigmentne lise. Vse to je odraz strukturnih in funkcijskih sprememb. Celotno staranje je rezultat notranjega in zunanjega staranja. Notranje staranje je proces je naraven proces, v katerega so vpleteni zlasti genetika, hormoni in presnovni procesi. Zunanje staranje je dodatno pospešeno staranje zaradi vpliva zunanjih dejavnikov, zlasti ultravijoličnega sevanja. Po dolgotrajnem izpostavljanju soncu se namreč količina antioksidantov v koži zmanjša. Zatem nastopi stanje oksidativnega stresa, ki vodi do vizualnega staranja kože. Staranje kože lahko upočasnimo z ustrezno prehrano, prenehanjem kajenja, čezmerno uživanje alkohola in ukvarjanje s športom.

Debelina povrhnjice se s staranjem zmanjša, debelina rožene plasti pas ostane nespremenjena. Hitrost delitve celic se upočasni za 50 % in prehajanje celic v zgornje plasti se prav tako upočasni. Koža zato dobi izgled suhe kože in dobil značilen luskast izgled.

 

 

Želja po videzu mlade, gladke in sijoče kože se odraža v številnih kozmetičnih izdelkih in posegih za zmanjšanje vidnih znakov staranja ali upočasnitev procesa staranja. Toda zavedati se moramo, da je ključnega pomena preventiva – zlasti ustrezna zaščita pred soncem in zdrav način življenja. Ne smemo pa pozabiti, da je staranje naraven pojav, ki ga moramo sprejeti.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja